Spletni iskalniki so v obdobju ogromne količine informacij na spletu postali centralna vstopna točka uporabnikov interneta. Po podatkih projekta RIS (Raba Interneta v Sloveniji) sta najbolj uporabljani spletni strani v Sloveniji leta 2007 prav iskalnika Google z 80% mesečnim dosegom in Najdi.si s 74% mesečnim dosegom.
Z razvojem spletnih iskalnikov se je razvila zavest, da so kot potencialne stranke bolj pomembni obiskovalci, ki aktivno iščejo ponujene storitve, vsebine ali izdelke, kot pa naključni obiskovalci ali obiskovalci, ki jih pasivno izpostavljamo drugim oglaševalskim kanalom. Cilj je torej pridobiti čim več teh aktivnih uporabnikov s čim višjim rangom med rezultati relevantnih ključnih besed. A kaj pomeni "čim višjim"? Kakšna je pravzaprav razlika v smislu števila obiskovalcev, če je stran med rezultati za relevantno ključno besedo na 200. strani ali na 5. strani?
Znanstveniki so v 90-ih letih začeli preučevati svetovni splet in ugotovili, da se lahko obnašanje uporabnikov pri iskalnih rezultatih opiše logaritmično. Rezultati študij so naslednji:
Ti obiski so torej razporejeni približno logaritmično – prva stran je deležna večine obiskov, druga stran dobi desetino obiskov, tretja stran stotino itn.
Slika 1 prikazuje rezultate študije sledenja pogledom uporabnikov, ki jo je opravil Enquiro. Ugotovili so, da se pogledi uporabnikov zadržujejo v t.i. zlatem trikotniku – pogled se začne v levem zgornjem kotu organskih rezultatov, uporabniki pa nato preletijo prva dva ali tri naslove. 72% uporabnikov je obiskalo prvi zadetek.
Slika 1. "Zlati trikotnik", kamor zahaja največ pogledov obiskovalcev.
Rezultati študij pravzaprav pomenijo, da pri optimizaciji skok z 200. strani na 5. stran rezultatov morda deluje kot bistvena izboljšava, a na logaritmični lestvici razlike praktično ni.
Tehnike optimiziranja se v grobem delijo v dve kategoriji: tehnike, ki jih iskalniki priporočajo kot del dobrega načrtovanja spletne strani in tiste, katerih iskalniki ne priporočajo. Trud iskalnikov je usmerjen v zmanjševanje relevantnosti slednjih, predvsem ponavljanja nerelevantnih izrazov ali povezav na strani, z namenom doseganja višjega ranga strani (angl. spamdexing). V stroki sta se za obe vrsti tehnik uveljavila izraza white hat SEO ter black hat SEO. Rezultati, pridobljeni s pomočjo white hat tehnik trajajo dlje časa, medtem ko so lahko strani optimizirane z black hat tehnikami penalizirane in rangirane nižje ali celo v celoti odstranjene iz indeksa iskalnikov, ko le-ti ugotovijo uporabo oporečnih tehnik. Nekaj primerov tehnik, ki jih lahko iskalniki smatrajo za oporečne so:
Tehnika se klasificira kot white hat, če se podreja vodilom iskalnikov in ne vključuje poskusov prevare ali zavajanja uporabnikov. Vodila iskalnikov pa večkrat niso niz zapovedi, katerih se lahko držimo do črke natančno, zato za splošno white hat pravilo velja, da stran najprej priredimo za uporabnike, nato pa jo optimiziramo za iskalnike, namesto da poskušamo izigrati iskalne algoritme in s tem doseči višji rang.
Tehnike, ki jih apliciramo v podjetju PROSPLET, spadajo v kategorijo white hat tehnik, ki so tako po etični kot tehnični plati neoporečne.
Pod on-site optimizacijo štejemo predvsem vsebinske in tehnične prilagoditve na samem spletnem mestu, kot so:
Izbira ključnih besed
Ključne besede se pojavljajo v naslovih, vsebinskem delu, znotraj semantičnih označb ter v opisih slik, zato njihova izbira predstavlja temelj vsebinske optimizacije. Ključne besede so fraze za katere predvidevamo, da jih bodo uporabniki vnašali v iskalnik, ko bodo želeli poiskati našo stran in hkrati predstavljajo tematiko in namen spletne strani.
Ustaljena praksa je, da se ključnih besed ne izbira na slepo, temveč obstajajo online orodja, ki pomagajo poiskati pravilno izbiro in kombinacijo besed, za katere lahko stran optimiziramo. Izbira ključnih besed temelji poleg njihovih vsebinskih ustreznosti tudi na njihovi konkurenčnosti (število zadetkov v iskalniku) ter popularnosti (število opravljenih iskanj v časovnem obdobju).
V duhu white hat optimizacije naj ne bi uporabljali ključnih besed, ki nimajo povezave s samo stranjo, čeprav so popularne. Poleg tega, da zavajamo uporabnike, lahko spletni iskalniki detektirajo zavajajočo uporabo ključnih besed in strani dodelijo negativne točke, kar v smislu ranga prinese obratne rezultate od želenih.
Preveč popularne ključne besede pa lahko novi spletni strani celo znižajo rang zaradi velike količine konkurenčnih strani. Splošno pravilo je, da je bolj efektivno poiskati nišo, torej specifičen produkt, idejo ali storitev, katero želimo prikazati v rezultatih iskanj. Predvsem je pomembno, da se osredotočimo na fraze namesto na posamezne besede, kot ustaljen izraz "ključna beseda" nakazuje. Izkušnje namreč kažejo, da največji delež uporabnikov vpisuje od dve do pet besed v iskalnik, saj takšen način iskanja vrne najbolj relevantne rezultate.
Če je stran lokalne narave, se lahko poslužimo tudi geociljanja (angl. geotargeting). Geociljanje je eden izmed načinov, kako nišne iskalne pojme preusmeriti na našo stran. V ožjem pomenu besede to pomeni vključevanje imena države ali mesta med ključne besede. Lahko se izkaže tudi kot dobra strategija pri optimizaciji posameznih lokaliziranih podstrani, kjer lahko obiskovalcem ponudimo lokalizirane vsebine.
Navigacija
Povezave so eden pomembnejših faktorjev rangiranja in bodo bolj podrobno opisane v poglavju o off-site optimiziranju, so pa tudi del on-site optimizacije. Notranje povezave ustvarijo hierarhijo pomembnosti strani, kjer so najvišje strani, na katere kaže največ povezav. Prav zaradi tega je navzkrižno povezovanje, kjer je vsaka stran dostopna z vseh ostalih strani, odsvetovano. Pri takšnem povezovanju se bosta v hierarhiji na enakem nivoju pomembnosti pojavila tako stran z bolj pomembno vsebino (npr. opis asortimana izdelkov) kot stran z manj pomembno vsebino (npr. kontaktna stran podjetja), kar je neželen rezultat.
Pri on-site optimizaciji pozornost posvetimo tudi pravilnemu poimenovanju povezav, ki kažejo na druge strani. Koliko je to poimenovanje pomembno, je najlažje ponazoriti na anekdotnem primeru iz leta 2003. Takrat se je večja skupina uporabnikov odločila, da bo na svojih straneh objavila povezavo do biografije ameriškega predsednika z nazivom povezave "miserable failure" (slo. žalosten neuspeh). Čeprav se ta besedna zveza v njegovi biografiji nikjer ne pojavlja, je nekaj časa Google za to iskalno frazo kot prvi zadetek prikazoval ravno njegovo stran. Algoritem so sicer leta 2007 spremenili, tako da je Google Bombing, kot se imenuje takšna manipulacija, otežen, a pomembnost poimenovanja povezav za določitev višjega ranga vseeno ostaja.
Naslovi strani
Nad samim formatom izpisa rezultatov v iskalnikih načeloma skrbniki spletnih strani nimajo nobenega vpliva, lahko pa imajo vpliv na vsebinski del izpisa. Poleg URL-ja in opisa strani je naslov strani eden od podatkov, ki ga iskalniki prikažejo uporabniku ob izpisu zadetka. Naslov strani izraža tematiko in vsebuje kratek povzetek strani, zato je pomembno, da ni le skupek ključnih besed, ampak obiskovalca prepriča v klik.
Ker je naslov strani tako pomemben za obiskovalca, ga tudi iskalniki uvrščajo na visoko mesto pri določanju ranga. Za nekatere manj konkurenčne ključne besede lahko že dobro izbran naslov strani pomaga do višjih uvrstitev, zato je pomembno, da izberemo takšnega s primerno gostoto ključnih besed, a še vedno slovnično pravilnega ter informativnega tudi za obiskovalce.
Iskalnikom prijazni URL-ji
Dinamične strani, ki jih ustvarijo nekateri sistemi za upravljanje z vsebino (CMS, angl. Content Management System) so praviloma dostopne preko URL-jev, ki so lahko podobni naslednjemu primeru:
http://www.stran.com/index.php?page_id=produkti&subpage_id=tiskalniki
Takšne URL-je iskalniki težje interpretirajo kot unikatne strani, prav tako pa iz njega težje izluščijo ključne besede in s tem tematiko strani. Boljši primer URL-ja bi bil http://www.stran.com/produkti/tiskalniki.html, saj ga je iz tehničnega vidika lažje razčleniti in analizirati, iskalniku posreduje nedvoumno informacijo o hierarhiji pojmov in vsebuje ključne besede, pomembne za rangiranje, iz vsebinskega vidika pa je tudi bolj prijazen obiskovalcem. URL je namreč poleg naslova in opisa strani tretja informacija, ki jo uporabnik vidi v rezultatu iskanj. Kot tak je tudi pomemben psihološki faktor, ki določa, ali bo uporabnik kliknil na prikazan zadetek ali ne.
Validacija kode
Validirana, strukturno pravilna XHTML koda omogoči spletnim iskalnikom, da kar najbolj temeljito izluščijo vsebino spletne strani ob indeksiranju. Sama validacija sicer ne prispeva k višjemu rangu, pripomore pa k temu, da pajki lahko najdejo vse vsebinske sklope in povezave in tako v največji meri indeksirajo spletno mesto.
Meta označbe
Meta označbe so del kode spletne strani in vsebujejo informacije, ki naredijo spletno stran iskalnikom bolj prijazno, saj so pomembne za predstavitev strani v iskalnikih. XHTML meta označbe, ki imajo lahko vpliv na rang strani v iskalnikih so TITLE (naslov), DESCRIPTION (opis strani) in KEYWORDS (naštete ključne besede).
Informacije v meta označbah TITLE ter DESCRIPTION so v večini primerov edine informacije pod našim nadzorom, ki jih iskalniki prikažejo v spisku rezultatov, zato je primerna uporaba teh označb kritična za dobro uvrstitev. Stroka pravilno uporabo TITLE označbe pravzaprav uvršča na vrh on site faktorjev za dobro uvrstitev.
Označba DESCRIPTION je zaradi svoje narave pomemben element marketinga v spletnih iskalnikih (SEM, angl. Search Engine Marketing), saj lahko tako kot naslov strani potencialnega obiskovalca pritegne ali odvrne h kliku in tako prispeva k razmerju med prikazi in kliki (CTR, angl. Click Through Rate). Tako kot naslov strani, naj bi bil tudi opis unikaten za vsako podstran in ne splošen opis celotnega spletnega mesta.
Meta označbo KEYWORDS zaradi zlorab v preteklosti ignorirajo mnogi iskalniki, med njimi tudi Google, a morda se lahko to v prihodnosti spremeni. Trenutno jo upoštevajo v kakšnih manj znanih imenikih, v računanju uteženega ranga pa jo minimalno upošteva tudi Yahoo.
Semantične XHTML označbe
S semantičnimi XHTML označbami določeni besedi ali frazi v besedilu določimo večjo težo. Tako tudi spletni iskalniki ugotovijo, da ima neka fraza večji ali manjši nivo pomembnosti v kontekstu besedila in razvrščevalni algoritmi iskalnikov na podlagi besedila med označbama določijo pomembnost strani, če se to besedilo pojavi kot iskalni pojem.
Najpogostejša praksa je uporaba naslovnih označb <H> (header), ki so na voljo v 6 različnih velikostih: od <H1> (največja velikost, najpomembnejši naslov) do <H6> (najmanjša velikost, najmanj pomemben naslov). Besedilo med <H> označbo je odebeljeno in ustrezne velikosti, kadar ne uporabimo CSS slogov. Poleg izražanja pomembnosti posameznih besed za spletne iskalnike je naloga naslovnih označb tudi strukturiranje besedila v poglavja in podpoglavja, kar vsekakor oblikuje boljšo uporabniško izkušnjo.
Označba <H1> je najpomembnejša označba, ki izraža tematiko besedila. Zaradi tega naj bi se na strani pojavila le enkrat in naj bi vsebovala besedilo, ki je bogato s ključnimi besedami, za katere stran optimiziramo.
Poleg naslovnih označb <H> so v XHTML-ju za označevanje besedila na voljo tudi označbe <STRONG>, <EM>, <B>, <I> in <U>. Medtem ko naslovne označbe besedilo prelamljajo na poglavja in podpoglavja, so te označbe uporabne za poudarke med samim besedilom. Potrebno pa je biti pozoren, da sta semantični označbi le <STRONG> in <EM> in le ti dve sporočata razvrščevalnim algoritmom, da je poudarjeno besedilo večjega pomena. Označbe <B>, <I> in <U> so prezentacijske označbe, ki le spremenijo vizualni prikaz besedila, na sam pomen pa nimajo vpliva.
Dinamične strani
Problematika dinamičnih strani je predvsem v možnosti generiranja velikega števila kompleksnih URL-jev z mnogimi parametri, ki kažejo na strani s podobno ali celo enako vsebino. Rezultat tega so težave pri indeksiranju strani, saj bo pajek porabil precej več pasovne širine na našem strežniku, poleg tega pa morda ne bo uspel indeksirati celotnega spletnega mesta.
Reorganizacija spletnega mesta
Marsikdaj se pri organizaciji spletnega mesta srečamo s premiki, preimenovanji ali izbrisi obstoječih strani. Ko bo iskalnik indeksiral strani s sicer isto vsebino, a vendar z drugačnim URL-jem, jo bo obravnaval kot povsem novo stran. Če je bila stran optimizirana za določene ključne besede in si je po določenem daljšem obdobju prisotnosti v spletnem prostoru pridobila večji rang za te besede, ga lahko ob takih premikih izgubi. V še slabšem primeru lahko nova stran dobi negativne točke, saj jo lahko iskalnik obravnava kot podvojeno vsebino, če pri ponovnem indeksiranju pajek obišče stran na novem naslovu, obenem pa ne zazna, da strani na starem naslovu ni več. Prav zaradi tega je potrebno pajkom sporočiti, da se je stran le prestavila oz. preimenovala.
Tehnologije in vsebina
Pajki vidijo spletno stran drugače kot jo vidi obiskovalec s spletnim brskalnikom. Spletni brskalniki so zmožni prikazati vrsto naprednih multimedijskih vsebin (Flash, video, avdio vsebine), poganjati skriptni jezik ja
Adobe Flash se je od svojega nastanka v letu 1996 uveljavil kot tehnika za vključevanje animacij, dodajanje interaktivnosti in celo navigacije z namenom ustvarjanja bolj dinamičnih spletnih strani. Ker pa iskalniki še ne znajo dobro indeksirati vsebine Flash datotek, je za potrebe optimizacije za iskalnike zaželeno uvesti alternativno vsebino v osnovnem XHTML jeziku. Le-to lahko oblikovalec strani vključi v osnovno stran s pomočjo NOEMBED označbe, v katero vpiše vsebino, ki jo odjemalec brez podpore za Flash prikaže namesto Flash vstavka, ali pa ustvari povsem novo stran v osnovnem XHTML jeziku in prikaže povezavo nanjo. Pri uporabi NOEMBED označbe je potrebna posebna previdnost, da tekstovna vsebina odgovarja vsebini Flash vstavka, saj gre za prikaz različnih vsebin uporabnikom in spletnim pajkom in je kot takšna odprta za možnosti zlorabe. Sama uporaba te tehnike se sicer ne smatra kot black hat optimizacija, lahko pa jo nekateri iskalniki pomotoma označijo kot agresivno.
Skriptni jezik ja
Ja
V 90-ih letih so bile priljubljene strani v okvirjih. Okvirji lahko povzročajo težave spletnim iskalnikom, ker se ne podrejajo konceptualnemu modelu svetovnega spleta. V tem modelu ena stran v brskalniku prikazuje en URL, spletna mesta z okvirji pa prikazujejo več URL-jev (za vsak okvir enega) na eni strani. Iskalniki poskušajo povezati glavno stran, ki vsebuje definicijo okvirjev in posamezne URL-je okvirjev, a to je zaradi manjkajoče povratne povezave težji tehnični izziv, zato tudi odsvetujejo uporabo okvirjev. V primeru, da stran uporablja okvirje, je na voljo označba NOFRAMES, s pomočjo katere odjemalec brez podpore okvirjem prikaže nadomestno vsebino. Pri tej označbi velja enaka previdnost kot pri označbi NOEMBED, vendar pa ji zaradi pogostejših zlorab v preteklosti iskalniki pripisujejo manj teže pri rangiranju.
Prikaz vsebine se na modernih spletnih mestih oblikuje s pomočjo CSS pravil, ki pa jih iskalniki ne znajo interpretirati. Zaradi tega je morda postavitev vsebine, kot jo vidijo pajki, povsem drugačna kot postavitev v spletnem brskalniku. Na primer, tipičen predstavnik postavitve spletne strani je tro-stolpična postavitev. V sredinskem stolpcu se ponavadi nahaja vsebina, v levem in desnem stolpcu pa so navigacijski pas, dodatni mini moduli kot so anketa in druga, morda manj pomembna vsebina. Težava nastane, ker takšna tro-stolpična postavitev ponavadi zahteva v XHTML kodi najprej definicijo in vsebino levega in desnega stolpca, nato pa šele sredinski stolpec z glavno vsebino. Ker dajo spletni iskalniki več poudarka besedilu, ki je na vrhu strani, lahko izboljšamo rang tako, da poskušamo vsebino ne le vizualno, temveč tudi v XHTML kodi prestaviti na začetek strani.
Off-site optimizacija zajema dejavnike zunaj naših spletnih strani. Pod njo razumemo predvsem pridobivanje kvalitetnih zunanjih povezav na naše strani. Zakaj so kvalitetne zunanje povezave pomembne?
Zgodnje različice iskalnih algoritmov so rezultate iskanja rangirale le na podlagi informacij, ki so jih dobile na strani, predvsem iz meta označbe "keywords". Ta meta označba je vsebovala ključne besede, ki naj bi nakazovale vsebino spletne strani, žal pa se je v praksi izkazalo, da je bila vsebina te označbe pogosto nepravilna, nepopolna in nekonsistentna in je zato botrovala neoptimalnim rangiranjem. Ker so bili faktorji rangiranja popolnoma v rokah skrbnikov spletnih mest, so rezultati iskanja trpeli tudi zaradi zlorabe in manipulacije teh označb.
Postopoma so se razvili bolj kompleksni algoritmi, ki so za rangiranje uporabili še druge faktorje, predvsem takšne, nad katerimi so imeli skrbniki spletnih mest manj vpliva in zato manj možnosti za zlorabo. Osnovna ideja modernih algoritmov je bila, da je vsaka povezava na spletno stran en glas zanjo.
Google za enega izmed kriterijev off-site rangiranja uporablja t.i. število PageRank. PageRank je število, ki se ga izračuna in določi vsaki strani na podlagi patentiranega algoritma, ki sta ga razvila študenta in soustanovitelja Googla Larry Page in Sergey Brin. Je hkrati indikator pomembnosti strani, saj to število ocenjuje verjetnost, da bo naključen uporabnik interneta prišel na določeno spletno stran le s sledenjem povezav z ostalih strani. To pomeni, da nekatere povezave nosijo večjo težo kot druge, saj je večja verjetnost, da bo naključni obiskovalec prej zašel na stran z višjim PageRankom kot z nižjim. PageRank se zato izračuna z rekurzivnim algoritmom na podlagi števila in kvalitete (PageRank) zunanjih povezav. PageRank ima lahko celoštevilčne vrednosti med 1 in 10, posebna vrednost pa je 0, ki ponazarja, da stran še ni bila indeksirana, ali pa je bila iz indeksa zaradi zlorabe odstranjena.
Kvaliteta vhodne povezave je najpomembnejša utež pri izračunu PageRanka. Če ima stran z objavljeno povezavo visok PageRank in hkrati še tematsko sorodnost s povezano stranjo, je to še toliko bolj pozitiven faktor. Tematska sorodnost se ugotovi na podlagi podobnosti ključnih besed na obeh straneh, glede na poimenovanje povezave in celo glede na IP naslov strežnika. Če spletni strani delita tretji oktet IP naslova, se utež tega faktorja zmanjša.
Medtem ko to pomeni, da se lahko rang strani izboljša, kadar avtoritativne strani z visokim PageRankom objavijo povezavo do nje, pa obratno ne velja za strani z nizkim PageRankom ali strani, ki so bile kaznovane zaradi uporabe manipulativnih tehnik. Google namreč "kaznuje" le tiste parametre, nad katerimi ima spletni oskrbnik nadzor. Iz tega sledi, da bo rang znižan le, če bo naša spletna stran objavila povezavo na kakšno manj spoštovanih strani.
V sodobnem spletu je možno kvalitetne povezave dobivati na več načinov, v ospredju pa sta predvsem vključevanje v mreže povezav ter sodelovanje v spletnih skupnostih.
Imeniki so moderirani iskalniki, katerih vsebino vnašajo, organizirajo in potrjujejo ljudje namesto programov. Večina imenikov je kategorizirana in ponuja tako zastonjsko kot plačljivo vnašanje povezav. Zaradi relativne enostavnosti vpisa in velike množice imenikov na spletu so povezave z njih manj utežene, kot so bile v preteklosti, še vedno pa obstajajo imeniki, ki z avtoritativno povezavo vplivajo na rang povezane strani.
Eden največjih, najbolj znanih in najstarejših imenikov je Yahoo, ki ponuja brezplačen vpis v nekomercialne kategorije in plačljivi vpis v katerokoli kategorijo. Prav tako znan je The Open Directory Project, imenovan tudi DMOZ, ki omogoča zastonjski vpis v katerokoli od več stotih kategorij.
Nakup zunanjih povezav
Najbolj enostaven način pridobivanja povezav je zakup na straneh z visoko avtoriteto, bodisi v obliki reklamne pasice ali plačljive povezave med vsebino. Pri nakupu pa se je potrebno zavedati, da vodi Google strogo politiko glede manipulativnih prodajalcev povezav, ki pri prodaji ne upoštevajo kvalitete, izvora in dolgoročnih posledic takšnih povezav. Google namreč po ugotovitvi manipulacije takšnim stranem izniči prenos PageRanka, zaradi česar tudi nič več ne pripomorejo k višjemu rangu. Tudi stranem z visoko avtoriteto lahko Google zmanjša utež za izračun ranga, če ugotovi, da je bila plačljiva povezava dodana z namenom povišanja ranga.
Kljub Googlovi politiki pa veliko iskalnikov nima tako strogih pravil, obstajajo pa tudi druge prednosti plačljivih povezav s kvalitetnih in avtoritativnih strani, kot so povečanje obiska in pomoč pri uveljavljanju znamke (angl. branding).
Povezave s sorodnimi spletnimi stranmi
Izmenjava povezav s sorodnimi stranmi je lahko enosmerna ali dvosmerna. Dvosmerne povezave so imenovane tudi recipročne povezave, saj gre za dogovor med dvema skrbnikoma spletnih strani o izmenjavi povezave. Pri izmenjavah povezave je potrebna še večja previdnost kot pri nakupu povezave, saj Google za povezave z oporečnih strani ne znižuje ranga, kaznuje pa povezovanje nanje, saj je to faktor, nad katerim ima skrbnik strani nadzor. Pri povezovanju na veliko število vsebinsko nesorodnih strani nižje kvalitete le za pridobitev večje količine povezav se lahko kar hitro znajdemo v povezanemu krogu slabih strani (ang. bad neighborhood), kar znižuje rang.
Enosmerne povezave so tiste povezave, ki so najbolj utežene pri izračunu ranga, saj so najbolj objektiven pokazatelj vrednosti povezane spletne strani. Za pridobivanje enosmernih povezav poleg preprostih prošenj obstaja vrsta bolj ali manj inovativnih tehnik. Ena od bolj inovativnih tehnik je izdelava bannerjev, pogosto unikatnega za vsakega obiskovalca. Banner naj bi imel vrednost, ki obiskovalce vzpodbuja k temu, da ga sami vključijo v spletno stran. Takšna vrednost je lahko zabavna, kot je npr. rezultat kakšnega osebnostnega testa ali kviza ali resnejša, kot je recimo izražanje podpore kakšnemu standardu ali ideji, ki ga uvaja spletna stran.
Blogi
Blog je internetni dnevnik, ki ga avtor nenehno posodablja z rednimi vpisi in tipično omogoča bralcem interakcijo v obliki komentarjev na zapise. Pisanje bloga je eden najboljših načinov za zagotavljanje sveže vsebine in s tem zadrževanja starih ter pridobivanja novih uporabnikov. Prednost bloga pred statičnimi stranmi je v tem, da se lahko vsebina širi preko skupnosti ostalih piscev blogov, ki ponavadi vključijo povezavo na originalno stran v svoj zapis.
Socialna omrežja
Socialna omrežja kot so Facebook ali MySpace omogočajo izgradnjo socialne mreže kontaktov ter postavitve predstavitvene strani in komunikacijo med avtoriziranimi kontakti. Skupaj se na straneh Facebook in MySpace zadržuje več kot 300 milijonov uporabnikov, ki so povezani v gruče prijateljev in si med seboj izmenjujejo fotografije, video posnetke, povezave ter druge informacije. V zadnjem času na socialnih omrežjih tudi čedalje več podjetij ustvarja profile, preko katerih utrjujejo znamko, promovirajo nove izdelke in ustvarjajo zanimanje.
Socialne novičarske strani
Najbolj pogosta in najbolj učinkovita metoda pridobivanja povezav je objava strani z zanimivo vsebino na socialnih novičarskih straneh ali socialnih straneh z zaznamki, ki so v zadnjem času postali priljubljena destinacija uporabnikov interneta. Socialne strani kot so Digg, Del.icio.us, StumbleUpon ali Propeller so portali do vsebin, ki jih priporočajo drugi uporabniki teh strani. Če je stran dovolj zanimiva za množico ljudi, je lahko takšen način širjenja povezav najbolj učinkovit, saj bazira na viralnem efektu. Viralni efekt nastane takrat, ko informacijo vidi kritična masa obiskovalcev in jo zaradi originalnosti, humorja ali šokantnosti pošilje svojim prijateljem preko socialnih strani, ti jo prepošljejo svojim prijateljem in tako naprej. Tako se lahko informacija bliskovito razširi kot virus.